Ogrevanje in priprava hrane sta bila že od pradavnine tesno povezana. Danes, ko ugotavljamo, da napredek in razvoj dostikrat tudi zavijeta tudi v slepo ulico, pa vedno več ljudi išče stare preizkušene rešitve in tukaj se vedno znova na novo potrjuje vrednost zidanih štedilnikov in lončenih peči. Ne glede na to, da se te naprave uporabljajo že stoletja, še vedno lahko sledijo toku časa in se lahko prilagodijo sodobnim zahtevam, ne glede na to, v katero smer zavije razvoj.
Kar se tiče ogrevanja in priprave hrane je eden najosnovnejših in vsem poznanih naprav štedilnik na drva. Le ta omogoča pripravo hrane, ogrevanje prostora v katerem stoji, pa seveda tudi možnost ogrevanja oddaljenih prostorov in ogrevanja sanitarne vode. Štedilniki dandanes doživljajo ponovno rojstvo, ne le zaradi stoletja dobrih izkušenj z njimi, pač pa tudi zaradi vedno novih možnosti, ki se odpirajo z novimi tehnološkimi rešitvami. Kljub temu, da so omejitve glede emisij v ozračje vedno bolj ostre, se štedilniki ne samo upirajo zobu časa, pač pa lahko služijo kot vzorčni primer okolju prijazne naprave. Pri boljših štedilnikih, se je še celo izkazalo, da se, kar se tiče emisij v ozračje zlahka kosajo z najmodernejšimi pečmi, pa njihova uporabnost ni prav nič zmanjšana – nasprotno, taki štedilniki so samo še bolj učinkoviti. Seveda so tudi štedilniki šli s časom naprej, tako da imajo nekateri tudi vgrajena velika vrata s šipo, pečica je seveda še vedno del standardne opreme, možna je tudi osvetlitev pečice, pa seveda tudi termometer, ki nam prikazuje temperaturo v pečici.
Eden najbolj interesantnih delov »dodatne opreme«, ki je postal v zadnjem času zelo popularen, pa je kotliček za toplo vodo. Še par let nazaj se je zdelo, da je le ta samo še ostanek starih časov, ki bolj sodi na smetišče zgodovine, kot pa v moderno kuhinjo, pa so nas razvojni trendi zopet presenetili.
Zakaj?
Preprosto je danes postalo ogrevanje sanitarne vode s kurilnim oljem ali elektriko zelo drago in veliko gospodinjstev za ogrevanje sanitarne vode uporablja toplotno črpalko. Ta način ogrevanja sanitarne vode je cenovno ugoden, ima pa to slabost, da je voda sicer topla, nikoli pa ni vroča. Tukaj nam priskoči na pomoč stara, skoraj pozabljena rešitev. To je kotliček za toplo vodo v štedilniku. To je bakrena posoda, ponavadi montirana nad pečico štedilnika in ima na spodnjem koncu pipo. Do sedaj je večinoma držalo, da je ta reč vgrajena samo zaradi romantičnih spominov na našo prababico, tako rekoč štedilniku v okras, vendar se časi spreminjajo. Kotliček za toplo vodo vam ponuja 30 do 40 litrov vode ogrete na sedemdeset do osemdeset stopinj Celzija. Ko hočete skuhat čaj ali kavo podstavite posodo, odprete pipico, odložite posodo na štedilnik in voda v trenutku zavre. Seveda je še cel kup priložnosti ob katerih se kotliček za toplo vodo izkaže kot neprecenljiv pomočnik. Med drugim deluje kotliček za toplo vodo tudi kot mini toplotni hranilnik. Seveda je to potrebno upoštevati tudi pri projektiranju da imamo v štedilniku dodatno akumulacijo. Prednost te dodatne akumulacije je v tem, da lahko naredimo večje kurišče. Običajni štedilniki imajo ponavadi kurišče dimenzionirano za 2 - 4 kg drv, tukaj pa si lahko privoščimo tudi kurišče za 10 kg, tako kot pri lončeni peči. V teh primerih je obvezno treba vgradit tudi loputo za hladen zagon, običajno pa se vgradita še celo dve ali tri, tako da imamo štedilnik » na tri brzine «. Prva pozicija lopute je namenjena za hladni zagon, pa za primere, ko želimo segrevati samo kurilno ploščo štedilnika. Druga pozicija loput je namenjena za gretje pečice in kotlička za toplo vodo, tretja pozicija pa še dodatno ogreva klop ali pa del štedilnika, ki ima funkcijo lončene peči.
Kar se tiče ogrevanja v kombinaciji s pečenjem tudi kamini in lončene peči ponujajo nekaj možnosti.
Prva in najbolj enostavna rešitev je peka v kurišču lončene peči, v nekaterih, sicer redkih primerih, je to možno tudi pri kaminskih pečeh. Če imamo kurišče dimenzij 40 x 50 cm , lahko v takem kurišču tudi kaj spečemo. Najboljša rešitev je, če v kurišče postavimo kovinski okvir z nogami, na ta okvir pa položimo 3 cm debelo šamotno ploščo.
Druga možnost je kombinacija kamina, lončene peči ali nenazadnje tudi štedilnika s šamotno pizza pečjo za domačo uporabo. Na trgu je v zadnjem času kar precej ponudbe na to temo. Mala šamotna pizza peč ima premer kurišča 80 cm, tako, da za tako peč pač potrebujemo slab kvadratni meter prostora. Tako peč preprosto vzidamo v kaminsko peč ali v lončeno peč glede na želje stranke in tehnične možnosti prostora. Te peči imajo ponavadi zelo dober vlek, tako da jih večinoma lahko priključimo na isti dimnik kot kamin ali lončeno peč.
Tretja opcija za peko in gretje obenem, pa je vgradnja pečice v kaminsko peč. Tudi tukaj obstaja kar nekaj variant. Danes se na trgu dobijo že kaminski vložki, ki imajo že serijsko vgrajeno pečico, možno pa je pečico tudi vgraditi pred montažo. Ta rešitev je sorazmerno enostavna, vendar resnici na ljubo, se do sedaj ni izkazala za najbolj zanesljivo. Razlogov za težave pri taki pečici je več. Treba je vedeti, da naj bi se kaminski vložki kurili nekoliko drugače kot lončene ali krušne peči, zato včasih zmanjka moči za dovolj visoko temperaturo v pečici, pa tudi konstantno temperaturo pečenja je včasih težko vzdrževati. Glede na to, da je na trgu ogromno izdelkov, je potrebno vedeti, da jih kar nekaj od tega v resnici ni namenjenih za peko pač pa v osnovi za ogrevanje, in priložnostno pogrevanje jedi, ne smemo pozabiti niti na dejstvo, da je smisel moderne ekonomije dostikrat predvsem v tem, da se proda čim več izdelkov – zaradi tega nekateri proizvajalci niti niso zainteresirani za dolgo življenjsko dobo izdelka – ravno nasprotno, prej bo naprava odslužena, prej bodo lahko prodali novo.
Četrta in tudi najbolj zanesljiva možnost pa je, da lončeno peč opremimo s pečico. Stvar je v bistvu zelo enostavna. Nad kurišče lončene peči vgradimo pečico in to je to. Pečica je lahko nad vrati kurišča, lahko pa je tudi montirana od strani, lahko pa celo na zadnji strani peči, če se izkaže, da gre to gospodinji bolj na roke. V ta namen ponavadi uporabimo kar pečico od štedilnika, lahko pa se vgradijo tudi vrata primernih dimenzij. Sama pečica je lahko kovinska, možna je tudi izvedba pečice s šamotno opeko. Sicer se pečarji vgradne šamotne pečice zelo izogibajo, vendar se je izkazalo, da ima tak način vgradnje precej več prednosti kot slabosti. Prednosti so v predvsem v tem, da nam taka pečica omogoča pečenje na tak način kot v krušni peči. Lahko spečemo pizzo ali kruh kar direktno na šamotu, lahko se za peko ali kuhanje uporablja glinene posode, za kuhanje in peko v takih pečicah so se izkazale tudi posode iz litega železa. Taka pečica nam lahko služi tudi kot dodatna ogrevalna površina. Ko želimo, da se prostor ogreje hitreje, lahko enostavno odpremo vrata pečice in tako pridobimo dodatno grelno površino. Ker šamot zelo dolgo ohranja toploto, lahko v pečici pogrevamo hrano ali ohranjamo tople jedi tudi dolgo po tem, ko je plamen v kurišču že zdavnaj ugasnil.
Za vgradnjo pečice v lončeno peč ni kakšnih dodatnih tehničnih pogojev, uporabi se pravila, ki veljajo za vgradnjo pečice v štedilniku. To pomeni, da okrog pečice speljemo dimni kanal v preseku 6 do 10 cm po vsej dolžini pečice. Če imamo šamotno pečico, je potrebno upoštevat da se 6 cm šamota precej težje ogreje kot 1 mm pločevine, zato je v tem primeru zelo pomembno, da za samo gradnjo kurišča uporabimo kvalitetne materiale in kurišče pravilno dimenzioniramo. Če uporabimo kvalitetne materiale, če ima kurišče optimalno geometrijo in če je vpihovanje zraka kurišče urejeno tako, kot ga narekujejo najstrožji predpisi glede emisij v ozračje, potem so izpolnjeni vsi pogoji za to, da v pečici dosežemo tudi do 300° C.
Za konec bi bilo mogoče koristno še opozorilo kakršna ponavadi dajejo ameriški proizvajalci: Pečica ne bo pekla, če peč ne bo zakurjena. Sliši se smešno, pa vendarle; na začetku se lahko zgodi, da gospodinja, ki že dvajset let kuha in peče na plin ali elektriko, pozabi, da je vsake toliko časa treba naložit kakšno poleno v kurišče, pa se lahko zgodi, da pečica ne doseže prave temperature.
Torej, če se že odločate za izdelavo peči in radi pečete, mogoče ne bi bilo tako slabo, da si privoščite še pečico, pa bo v stanovanju namesto po umetnih dišavah dišalo po pečenki ali sveže pečenem kruhu…