UPLINJANJE LESNE BIOMASE

V zadnjem času so vedno bolj priljubljeni kaminski vložki, seveda največ zaradi kuriščnih vrat s steklom, ki nam omogočajo tudi opazovanje »živega« ognja v peči, kljub temu da zahtevajo nekaj več dela in da ne morejo doseči take stopnje akumulacije kot lončena peč.
Bistvena razlika med lončeno pečjo in kaminsko pečjo je ravno v tem, da lončeno peč kurimo v 10-12 urnih intervalih. Ponavadi imajo te peči moč okrog 3kW, kar pomeni, da z enim nalaganjem drv peč oddaja toploto v prostor še 10-12 ur vsako uro približno 3kW. Kaminske peči imajo sicer precej večjo nazivno moč (ponavadi 8-12 KW), vendar je tukaj pomembna še ena stvar, ki jo ponavadi marsikdo spregleda. Dejstvo je, da je v enem kilogramu drv »skladiščenih« 4 kW energije, ki se sprosti v procesu gorenja.
Tukaj pridemo do glavne pomanjkljivosti pri kaminskih pečeh. Preneseno v količino drv to pomeni, da 8-12 kW pomeni 2-3,5 kg drv. Glede na to, da imajo sodobne peči približno 80% izkoristek, moramo to količino zaokrožiti navzgor, torej to pomeni 2,5-4 kg drv. Ta količina pogori približno v pol ure, karkoli več naložimo v kurišče, pa peč ne zmore oddati v prostor, odvečna toplota po nepotrebnem uhaja skozi dimnik.
Splošno mnenje je, da imajo kaminske peči veliko slabši izkoristek kot lončene , vendar to nikakor ne drži, saj kaminske peči zahtevajo le drugačen način kurjenja. Pravilen postopek bi bil tak, da se vsako uro doda na ogenj polena ali dve. Pri takem kurjenju ima kaminska peč povsem enake izkoristke kot lončena peč.

Tega seveda nihče ne dela.

Kako torej zagotoviti romantiko »živega« ognja, ne da bi zaradi tega trpela uporabnost?

Rešitev je, kot ponavadi, v tem, da postavimo stvari na glavo in začnemo problem reševati na drug način. V tem konkretnem primeru je to mišljeno dobesedno.
S to težavo se ukvarjajo seveda vsi svetovni proizvajalci, po mojem mnenju je pa je rešitev, ki jo je ponudil avstrijski proizvajalec Gast, zaenkrat najboljša rešitev. Tam so skonstruirali kaminski vložek, ki je v vseh pogledih revolucionaren.
Prvi od pomembnih elementov peči je seveda kurišče, kajti kolikor energije tam proizvedemo, s tako količino lahko manipuliramo oziroma jo poizkušamo izkoristiti najbolj optimalno. To kurišče je že na prvi pogled nenavadno. Kurišče ima dve izgorevalni komori, zgornjo in spodnjo. Na obeh delih so vrata s steklom. Zgornji in spodnji del ločuje rešetka za pepel. Njena posebnost je v tem, da so že v rešetki integrirane šobe za vpihovanje zraka v kurišče na tak način, da kisik, ki je nujno potreben v fazi gorenja, enakomerno obliva vsa polena v kurišču. Oblika rešetke in razporeditev šob za vpihovanje pa omogoča, da ogenj v kurišču prisilimo, da gori navzdol, tako da se večina ognja razvije v spodnji izgorevalni komori. Tehnično gledano smo pri tem načinu ločili gorenje na dve fazi. V zgornji komori poteka faza uplinjanja lesne biomase, oziroma lesa, v spodnji komori pa dodatno pogorijo še vsi lesni plini, kar precej tudi pripomore k izkoristkom.
Kurišče je seveda obloženo s šamotom, tako da pridobimo tudi dodatno akumulacijo. Ta šamot je tudi po svoji sestavi nekaj posebnega. Narejen je pretežno iz aluminijevega silikata in silicijevega karbida. Ta sestava šamota omogoča po eni strani izredno dobro prevodnost, obenem pa zelo veliko akumulacijo. Proizvajalec trdi, da sta ti lastnosti izboljšani za 53% v primerjavi z navadnim šamotom. Kaminski vložek je izdelan v dveh plasteh. Med notranjo plastjo, kjer je kurišče, in zunanjo plastjo kaminskega vložka je prostor, po katerem se dimni plini odvajajo na vrh vložka, kjer je seveda vgrajen priklop za izhod v dimnik.
Taka konstrukcija nam omogoča več prednosti. V samem kaminskem vložku imamo že integriran prvi kanal dimnih plinov, se pravi da nam vročina ne uide takoj v dimnik, pač pa jo prisilimo, da najprej zakroži v steni ob kurišču, tako da se zaradi tega temperatura v kurišču še dodatno zviša. Na ta način dobimo v spodnji izgorevalni komori temperaturo do 1000 C. Za primerjavo naj omenim, da pri običajnih lončenih pečeh v kurišču dosežemo 500-700 C. Sedaj, ko imamo kvalitetno kurišče z izredno visoko močjo in zelo majhno porabo, pa je seveda treba te prednosti tudi optimalno izkoristiti, če ne smo opravili samo polovico dela. Ravno zato je kurišče razvito v treh različicah. Najbolje bo, če pogledamo uporabo tega kurišča na različnih tipih peči.

Kamniska peč

Pri tej izvedbi uporabimo različico, kjer je osnovnemu kurišču na izhodu dimnih plinov iz vložka, dodan kovinski toplotni izmenjevalec, po katerem dim še enkrat zaokroži, da dosežemo boljši izkoristek.
Tehnične karakteristike:
-moč 16 kW pri kurjenju 5 kg drv na uro;
-najboljši učinek dosežemo tako, da vsake 4 ure naložimo 5 kg drv, s tem dobimo 4kW/h toplotne energije

Lončena peč s kaminskim vložkom

Pri tej izvedbi uporabimo osnovno različico kurišča. Od izhoda dimnih plinov iz kaminskega vložka do vhoda v dimnik sezidamo še približno 3m šamotnih kanalov.
Tehnične karakteristike:
- moč 20 kW pri kurjenju 6 kg drv na uro;
- najboljši učinek dosežemo tako, da vsakih 8 ur naložimo 6 kg drv, s tem dobimo 4kW/h toplotne energije.