PREZRAČEVANJE IN LONČENE PEČI

Pri modernih hišah je zaradi toplotnih izgub vedno večji poudarek na tesnosti objekta, pri hišah, ki izpolnjujejo najstrožje kriterije glede tesnosti, se seveda posledično pojavljajo tudi vprašanja kvalitete zraka v prostoru, zato se mnogi investitorji odločajo za dodatne sisteme prezračevanja prostorov. Med drugim to seveda pomeni tudi drugačne pogoje pri kurjenje s pečmi na drva in temu primerno je potrebno tudi prilagoditi tehnologijo pri izdelavi peči.

Osnova za prilagoditev tehnologije peči so seveda karakteristike tesnosti objekta in pa način prezračevanja. Tesnost objekta se meri z faktorjem n50. Ta faktor govori o tem kako hitro se zamenja celotna količina zraka v stavbi pri razliki zračnega tlaka 50 Pa med zunanjim in zračnim tlakom v zgradbi. Na primer pri faktorju n50 vrednost 3, ni potrebno nobeno dodatno prezračevanje prostora, pri vrednosti 1,5 pa je dodatno prezračevanje objekta že potrebno. Pri pasivnih hišah mora ta vrednost biti manjša od 0,6.

Zaradi higienskih kriterijev je za bivalne površine zahtevan pretok zraka v vrednosti 0,5 kubature stanovanjske površine na uro. Torej, soba z 100 m3, potrebuje v eni uri 50 m3 svežega zraka. Pri vrednosti n50 = 3 se v prostoru zamenja približno 10 do 30 % zraka. Za sobo s 100 m3 to pomeni, da se v eni uri zamenja 10 do 30 m3 zraka. Kadar je izmenjava zraka v prostoru manjša, je dodatno prezračevanje zelo zaželeno za ugodno klimo v prostoru.

Poznamo več različnih načinov zračenja: zračenje z okni, zračniki, prezračevalne naprave za posamezne prostore, pa tudi centralni prezračevalni sistem. Pri prezračevanju z odpiranjem oken ali pa z zračniki, ki so vgrajeni v zunanje stene, so toplotne izgube precej velike, zato tak sistem pri nizko energetskih hišah ni zaželen, pri pasivnih hišah, pa na noben način ne pride v poštev. Na primer pri zračenju z odpiranjem oken bi bilo potrebno dnevno štiri do šestkrat za deset minut odpreti okna »na prepih«, da imamo v prostoru kvaliteten zrak, zato je seveda nujno potrebno, da si pomagamo s prezračevalnim sistemom v teh hišah. Prezračevalne sisteme, ki se uporabljajo za samo določene prostore se uporablja pri dozidavah, pri novogradnjah pa gre v glavnem za centralni prezračevalni sistem. V takih primerih gre ponavadi svež zrak najprej skozi bivalni del, nato pa še v prostore, kjer je potrebna še dodatna količina prezračevanja (kuhinja, kopalnica), se nato prečisti in prečiščen del zopet skupaj s svežim zrakom kroži po stavbi. Pri centralnem prezračevanju obstaja tudi možnost ogrevanja preko prezračevalne instalacije. Res je, da na primer pri nizko energetskih hišah teoretično ne potrebujemo nobenega dodatnega ogrevanja, vendar se še vedno priporoča nek dodaten vir toplote, saj so te hiše, kar se toplote tiče, zelo občutljive. Lahko se vam zgodi, da zjutraj, ko greste ven po časopis, pozabite zapreti vrata za seboj, potem na dvorišču še zagledate soseda in 15 minut kramljate z njim. Tisti dan vas bo v hiši zeblo, če ne boste imeli nekega dodatnega vira ogrevanja. Pasivne hiše potrebujejo za ogrevanje približno 10W/m2, torej hiša s 150m2 bivalne površine potrebuje 1500 W toplotne energije. Prezračevalni sistem, ki zamenja na primer 180 m3/h, nam da pri sobni temperaturi 22° C, pri zraku, ki je dovajan s temperaturo 35° da 772W, pri zraku s temperaturo 40° C je moč ogrevanja 1069 w, pri temperaturi dovodnega zraka 52° C pa dobimo 1750W, kar je celo nekaj več kot teoretično potrebujemo za ogrevanje te hiše. Temperature nad 52° C so se v praksi pokazale za neprimerne, saj se pri teh temperaturah preveč meša prah. Ta aspekt poznajo vsi uporabniki toplozračnih kaminov, saj se zelo hitro zgodi, da rešetke za zrak dobijo rahlo rumenkasto barvo. Mnogi sicer mislijo da je to od dima, vendar se ta efekt v resnici pojavi zaradi dvigovanja prahu. Podoben problem opažajo tudi pleskarji, saj je ponavadi nad klasičnimi radiatorji v stanovanjskih hišah vedno nekoliko drugačna barva, ne glede na to, kako skrbno so prebelili steno na kateri stoji radiator.

Kadar ima hiša večje toplotne potrebe kot 10 W/m2, si je potrebno omislit dodaten vir toplote, dodaten vir toplote je zaželen tudi v nizko energetskih hišah. Za boljšo predstavo lahko omenimo, da povprečne hiše, ki so stare nekje od 20 do 40 let, porabijo 100 W/m2, sedanje običajne novogradnje pa približno 50-60 W/m2.

Ta dodatni vir toplote je lahko tudi kurjava z lesom, ki ima poleg ekoloških še eno povsem praktično vrednost. V primeru izpada elektrike, vam namreč ne bo delala nobena druga naprava, takrat se edino ob peči lahko pogrejete. Ko vse ostalo odpove, bo še vedno vsaj prostor, kjer stoji peč na drva primerno ogret.

Seveda je pri hišah s prezračevalnim sistemom potrebno pri projektiranju peči upoštevat tehnične zahteve objekta, eden od najpomembnejših faktorjev pa je ravno prezračevalni sistem.

Kaminske peči za take stavbe niso najbolj primerne, saj zaradi kratkega časa akumulacije, razvijejo kar precejšnjo moč, zrak se segreje prehitro in je za transport toplote precej manj primeren. Najboljša opcija v takih hišah bi bile peči na pelete in pa klasične lončene peči, seveda z dovodom zunanjega zraka. Tudi peči na lesne pelete morajo biti v izvedbi, ko uporabljajo izključno zunanji zrak, njihova najboljša lastnost je ravno v tem, da nam tehnika kurjenja z lesnimi peleti omogoča, da vnaprej sprogramiramo moč in pa časovno obdobje delovanja peči. Kljub temu, da je tip lončene peči eden od najstarejših načinov ogrevanja, je tudi v dobi digitalnih tehnologij še vedno aktualna in ob uporabi ustreznih tehnologij zelo uporabna tudi v primerih hiš s centralnim prezračevanjem. Lončena peč ima to prednost, da ima veliko akumulacijo in se toplota dokaj enakomerno razdeli na 6 do 18 ur (odvisno od tipa peči), obenem pa ima tudi to prednost, da tudi v primeru izpada električne energije, ko ne deluje nobena naprava več, taka peč še vedno brez problema ogreva prostor v katerem stoji. Ko odpove vse ostalo in nam prezračevanje ne dela, lahko enostavno odpremo vrata in gre toplota tudi v druge prostore. Sicer na ta način ne bomo dosegli 22° C po celi hiši, je pa to veliko bolje, kot če bi v najhujšem mrazu v celotni hiši imeli 15° C.

Pri planiranju takih naprav je zaželeno tudi sodelovanje pečarja in prezračevalnega inštalaterja, saj se morata napravi dopolnjevati in ne smeta motiti ena druge. Pri planiranju je treba upoštevat: - kljub temu, da ima taka peč dovod zunanjega zraka, se vedno potrebuje nekaj več zraka, kot v primeru, da bi objekt imel drugačen način ogrevanja.

- upoštevat je treba morebitni izpad ali izključitev ventilatorjev za dovod zunanjega zraka
- upoštevat je treba neravnovesje med tokom zraka (dovod zraka, odvod zraka), še vedno je potrebno v prostor pripeljati nekaj več zraka, kot ga izsesamo.
- upoštevat je treba tudi dejstvo, da se prezračevalni filtri lahko tudi zamašijo, takrat tudi lahko pride do podtlaka


Pri planiranju takih naprav je potrebno poudariti, da pojem peč z dovodom zunanjega zraka ni povsem točno definiran in je dejstvo, da izraz »peč neodvisna od zraka v prostoru«, v pečarstvu pomeni nekaj drugega, kot tak izraz pomeni v prezračevanju. Razlika je približno taka kot na primer med jadrnico in podmornico. Obe »držita vodo« in sta vodotesni, vendar je na jadrnici za vsak slučaj tudi vodna črpalka, ki se dostikrat pokaže za koristno napravo. Tudi pri vgradni peči na pelete ali lončene peči, je potrebno upoštevati padce tlaka v prostoru in preprečiti da bi prezračevalna naprava iz kakršnegakoli razloga motila delovanje peči. Eden od takih primerov bi bil na primer, ko v kuhinji cvremo ribe, pa ojačamo tisti del ventilacije, ki nam služi kot kuhinjska napa.

Na trgu obstaja kar nekaj različnih naprav v te namene. Najbolj enostavna je izmenično stikalo med pečjo in prezračevalno napravo. To je naprava, ki meri temperaturo dimnih plinov v kurišču, na podlagi tega zazna zagon peči in pri določeni temperaturi izklopi prezračevanje in ga potem, ko je kritična točka mimo zopet vklopi. Obstaja tudi naprava, ki omogoča usklajeno delovanje peči in tudi prezračevanja. To je podtlačno varovalo. Taka naprava bo beležila tlak v prostoru in v primeru da nastane podtlak, bo izključila prezračevanje za toliko časa, da se tlak stabilizira. Te naprave ponavadi izdelujejo proizvajalci kaminskih vložkov in peči na lesne pelete, ena od funkcij teh naprav je tudi boljše izgorevanje v kurišču samem. To obenem pomeni tudi boljše izkoristke in pa seveda manjše izpuste v ozračje, tako da je investicija v to napravo veliko bolj smiselna, čeprav so začetni stroški nekoliko višji.

Za kombinacijo lončene peči ali peči na lesne pelete s prezračevanjem obstajajo tudi prezračevalne naprave z avtomatskim uravnavanjem tlaka. Izgube zračnega tlaka se pri takih napravah uravnavajo avtomatsko, če je razlika v tlaku prevelika, pa se prezračevanje samo izključi. Lončene peči imajo v kombinaciji s prezračevalnimi napravami še eno prednost. Veliko ljudi, sploh pa tisti, ki imajo težave z dihali, moti, če je v prostoru prenizka zračna vlaga. Zračna vlaga je precej odvisna od same temperature zraka. Pri 0° C ima na primer zrak 4 grame vode na kilogram zraka, pri temperaturi 20° C, pa kilogram zraka vsebuje kar 15,8 grama vlage. Ko v hladnih zimskih dneh prezračevalni sistem vsrka mrzel zunanji zrak in ga ogreje na sobno temperaturo, je zaradi tega lahko v hiši zelo nizka zračna vlaga. Tukaj imajo lončene peči dve prednosti in sicer, ni potrebno hitrejše kroženje zraka v prostoru, da se prostor ogreje na želeno temperaturo, zato več notranjega zraka kroži po hiši in je relativna vlažnost večja, kot če bi se ogrevali samo z kroženjem zraka, druga prednost pa je ta, da lončena peč segreva tudi s sevanjem in njena površina seva prijetno toploto. Taka toplota je ista toplota, kot tista, ko nas greje sonce v toplih pomladnih dneh in je bolj prijetna telesu. Za isti občutek toplote je ponavadi potrebno kaki 2° C manj, kot če se ogrevamo s toplim zrakom.

Velikokrat se tudi v praksi pokaže, da so toplotne potrebe višje, kot je bilo predvideno, zato je potrebno pri določanju moči ogrevanja imeti tudi nekoliko rezerve, če nočemo da sredi najhujše zime zmrzujemo v svoji novi hiši. Tudi tukaj se lončena peč zopet izkaže, če je bolj mraz, damo kakšno poleno več na ogenj, pa je stvar urejena. Tudi pri pasivnih hišah je verjetno nemogoče vnaprej zagotovit, da ne bomo nikoli odpirali oken, saj se je v praksi izkazalo, da več kot 40% uporabnikov občasno zrači hišo tako, da odpre okna, nikoli se ne ve ali bomo držali obljubo, ki smo si jo dali, »da tega pa mi že ne bomo počeli«. Dejstvo je da v življenju vedno pridejo nepredvidene situcije, če ne drugega se nam lahko žažge mleko na štedilniku, pa odpremo okno na prepih, da gre »svinjarija« čimprej iz hiše. Tudi v takih primerih nam zelo pride prav dodatna ogrevalna naprava, ker so drva vedno bolj »konkurenčen« energijski vir, glede na vse ostale vire, bo tudi v tem primeru občutno ceneje, če bomo kakšno »poleno vrgli skozi okno«. Drva so tudi vir energije, ki je ne more zmanjkat, gozdarji trdijo, da je v Sloveniji še vedno naravni prirastek lesa večji kot njegova poraba, z njihovega vidika je težava v tem, da se pri nas porabi premalo lesa.

Pri pametnem načrtovanju razvoda prezračevanja, lahko toploto lončene peči uporabimo za ogrevanje tudi ostalih prostorov. Glede na to, da prezračevanje ponavadi poteka po kaskadnem principu, se pravi najprej v eno sobo, potem iz te sobe v naslednjo sobo in tako naprej, je možno urediti tudi tako, da je v različnih sobah različna temperatura. Upoštevati je potrebno zaželene temperature v prostorih in temu primerno speljati tok toplega zraka. V spalnici ponavadi ne potrebujemo take temperature kot v dnevni sobi, za kopalnico pa ponavadi potrebujemo višje temperature kot drugje. Ker ima kopalnica ponavadi močnejše odzračevanje, je vseeno najbolje, da je le ta na koncu tega sistema in si tam omislimo električno talno ogrevanje, ki je za tak prostor tudi najbolj prijeten način ogrevanja, pa smo elegantno rešili ogrevanje celotne hiše. Če lončena peč stoji pri dovodu zraka v prostor se bo pri hitrosti 100m3/h in temperaturi tega zraka 20° C ta zrak segrel na 35° to pomeni moč približno 450W. Če peč stoji blizu odvoda zraka, peč služi za ogrevanje celotnega prostora in še ostalih prostorov. Če je le možno ta zrak zajemamo na najbolj toplem mestu, na primer nad pečjo. Ker peč greje cel prostor, je zrak ogret že takoj ko vstopi v prostor, zato je potrebna manjša vstopna temperatura, pa še toplota se enakomerno prenaša po vseh ostalih prostorih. Pri pretoku 100m3/h in temperaturi zraka 50° C zajet zrak, ki ga v toplotnem izmenjevalniku ohladimo na 5° C, zlahka nabere toplotno moč približno 1300 W.

Nazaj