OGREVANJE Z LESOM IN OKOLJEVARSTVENA VPRAŠANJA

Ogrevanje z lesno biomaso je na vsak način eden izmed najbolj okolju prijaznih načinov ogrevanja. Les je obnovljiv vir energije, in ima že samo zaradi tega veliko okoljevarstveno prednost pred ogrevanjem s kurilnim oljem, plinom, elektriko. Les je lokalen material, potrebuje kratko transportno pot da pride v naš dom, zato tudi pri transportu tega kuriva nastane precej manj okolju neprijaznih emisij. Če se ogrevamo z lesno biomaso med drugim to tudi pomeni, da se s toplotno energijo oskrbujemo pri lokalnem gospodarstvu, ne pa nekje na drugem koncu sveta. Iz strateškega vidika postaja tudi vedno bolj pomembno, da nismo odvisni od gospodarskih in političnih razmer v svetu.

Seveda, tudi pri ogrevanju z lesno biomaso ne gre brez emisij, tudi to drži. V zadnjem času se vedno bolj zavedamo, da pri ogrevanju z lesno biomaso nastane ravno toliko tako imenovanega finega prahu, kot ga na primer prispeva promet.

Kaj je fini prah in zakaj je škodljiv?

Pod fini prah spadajo delci manjši od 10 mikrometrov. V strokovnem besednjaku ga poimenujejo PM10 (PM je kratica za particulate matters). Ti delci lahko poškodujejo pljučne mešičke, lahko pa zaidejo tudi v krvni sistem, nekateri jih uvrščajo tudi med karcinogene snovi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) trdi, da PM10 skrajšuje življenjsko dobo povprečnega Evropejca za 8,6 mesecev. Ti podatki veljajo za leto 2000.
Po mnenju strokovnjakov delci PM10, ki nastanejo pri kurjenju z lesno biomaso niso nič manj nevarni kot taki delci, ki jih »proizvede« promet.
Podatki za Nemčijo kažejo da so v letu 2005 peči na drva v okolje oddala okrog 24.000 ton finega prahu.
V tem letu so izpušni plini avtomobilov in tovornjakov prispevali 21.000 ton tega prahu.


Evropska zakonodajo določa zgornjo mejo dovoljenih delcev finega prahu pri 50 mikrogramih PM10 na kubični meter zraka. Ta vrednost naj ne bi bila presežena več kot 35 dni v letu. V Nemčiji so meritve pokazale, da so bile te meje presežene v 75 krat, podobna situacija je tudi v ostalih evropskih državah.

Glede na to, da evropske direktive niso hec in njihovo neizpolnjevanje lahko stane državo kršiteljico tudi par milijonov evrov, je na vsak način potrebno nekaj naredit.

V Nemčiji, na primer, so leta 2009 sprejeli zakon (1.BlmSchV), ki na novo določa dovoljene izpuste malih in srednjih kurišč. Mala in srednje velika kurišča so po domače povedano peči, ki jih uporabljamo za ogrevanje v stanovanjskih hišah.

Določili so kakšne standarde mora izpolnjevati kurivo (les, lesni briketi, lesni peleti, kurilno olje…), določili so mejne emisije za novo zgrajene peči in pa tudi roke za zamenjavo ali sanacijo obstoječih peči.

Od leta 2015 naprej nove peči ne bodo več smele oddati v okolje več kot 20 mg/m3. Vse peči starejše od leta 1974 bodo smele oddati največ 150 mg/m3 delcev PM10. Če tega pogoja ne bodo izpolnjevale, jih bo potrebno podret ali pa vgraditi filter prašnih delcev. Postopoma do leta 2024 bo meja emisij finega prahu (PM10) veljala za vse peči, ta meja bo 20 mg/m3.

Cilj tega zakona je do leta 2025 zmanjšati emisije finega prahu za polovico in to je tudi tehnično mogoče.

Kako?

Ker se tiče peči na drva, že več kot 15 let obstajajo tehnologije in materiali, ki omogočajo izpolnjevanje kriterijev glede mejnih emisij finega prahu, kot jih določa omenjeni nemški zakon. Največ zaslug za to ima pravzaprav Avstrija, saj tam že dolgo ostaja Zakon o emisijah v okolje, ki v 15a členu postavlja prav tako mejo glede emisij finega prahu. Avstrijsko združenje pečarjev je že pred sprejemom zakona razvilo kalkulacijski program, ki pečarjem omogoča, da izdelajo kurišče in kanale dimnih plinov tako optimalno, da peč odda v okolje čim manjše emisije.
Drugi ukrep, ki poleg pravilnih dimenzij kurišča in kanalov dimnih plinov, je optimalno dovajanje zraka za gorenje. Zrak, potreben za gorenje se v kurišče dovaja preko vpihovalnih šob. To dosežemo s registrom za vpihavanje zraka v kurišče, ali pa s kurilnimi vrati v katerih so že vgrajene šobe za vpihovanje zraka v kurišče, obstajajo pa tudi šamotna kurišča, ki imajo že vgrajene šobe za vpihavanje zraka.

Nekaj peči, ki so narejene po tem izračunu in imajo kurilna vrata z vpihovalnimi šobami za dovod zraka v kurišče, lahko najdemo tudi v Slovenji, najstarejša je starejša od deset let in še vedno izpolnjuje najstrožje kriterije, ki bodo v nemški zakonodaji veljali od 1.januarja 2015.

Torej, tudi pri nas že dolgo časa ni noben problem zmanjšati emisije finega prahu za polovico, vendar resnici na ljubo takih peči ni prav veliko, saj so take peči pač nekoliko dražje. Sedaj, v slavnem letu 2012, sicer noben predpis ne določuje emisij, kakršne bodo dovoljene po letu 2015 v Avstriji in Nemčiji, pa vendar bi bilo smiselno upoštevati ta dejstva – lončene peči namreč ne delamo za par let, pač pa običajno ena peč greje celo generacijo.

Kakor v sosednjih državah, bo potrebno tudi pri nas nekaj naredit glede zmanjšanja emisij finega prahu v zrak. Evropsko sodišče zaradi emisij že sedaj zahteva ukrepe od Slovenije (tožba glede kršitev evropske direktive 1999/30 ES). Temu, da se sprejme podobno zakonodajo, kot jo imajo Nemci in Avstrijci, se verjetno ne bo dalo izognit. Glede na to, da je dimnikarska služba pri nas urejena s koncesijami, pa država samo sprejme zakon in dimnikarji so ga dolžni izvajat.
Če bo ta zakonodaja podobna kot v ostalih državah, uporabnikom ne bo preostalo drugega kot da na dimnik montirajo filter prašnih delcev ali pa peč poderejo. Tak filter stane 1.500 eur, tako, da je veliko bolje da ob gradni peči investirajo kak evro več, naknadna sanacija je vedno precej dražja …



Viri: Ofen Innovativ- Novelle der 1.Bundesimmissionsschutz verordung (1. BlmSchV) – Fragen und Antworten

Nazaj